Novice
Pomladniki in jesenčki
Znanilci pomladi
Dnevne metulje lahko v največjem številu opazujemo v poletnih mesecih, najbolj pa se razveselimo prvih metuljev, ki jih opazimo spomladi. Lahko jim rečemo kar znanilci pomladi, čeprav so zime zadnja leta tako mile, da lahko metulje v Sloveniji, predvsem na Primorskem, opazimo praktično tudi v vseh zimskih mesecih.
Leta 2014 smo začeli z zbiranjem podatkov o prvem pojavljanju posameznih vrst dnevnih metuljev v določenem letu pri nas. Te metulje imenujemo kar znanilci pomladi ali skrajšano pomladniki, kljub temu, da se nekatere vrste pri nas začnejo pojavljati šele poleti.
Pri zbiranju podatkov o pojavljanju znanilcev pomladi lahko sodelujejo vsi člani društva, kot tudi ostali ljubitelji narave in metuljev. Vse kar potrebujete je pozorno oko, priporočljiv pa je tudi fotoaparat, če v določitev metuljev niste povsem prepričani. Ko določeno vrsto opazite prvič v letu, svoje opažanje z datumom in lokacijo opazovanja (ter fotografijo) sporočite na dpoms@googlegroups.com, tako da so vsi člani obveščeni, kateri metulji so bili v tem letu že opaženi. Vsa prva opazovanja znanilcev pomladi se nato zbirajo v tabeli za posamezno leto (link).
Po večletnem spremljanju in primerjavi podatkov med leti pa bomo lahko videli, ali prihaja do vedno bolj zgodnjega pojavljanja vrst, ali so zime res vedno bolj mile in se pomlad začne vsako leto nekoliko prej ali se morda vrste pojavljajo vsako leto nekoliko kasneje.
Najpogosteje so prvi opaženi metulji v letu xxxxxx, xxxxxxx in xxxxxx (ti metulji bi bili tu tudi predstavljeni s fotkami).
Pogosto je prvi metulj opažen ravno 1. januarja. Pozimi sicer pogosto opazimo metulje, ki jih topli sončni žarki zbudijo iz prezimovanja, vendar teh metuljev še ne štejemo med znanilce pomladi. Pravi pomladniki so namreč tisti, ki se v tem letu razvijejo iz bube.
Znanilci jeseni
Nasprotno od znanilcev pomladi, pa so znanilci jeseni zadnji metulji posamezne vrste, ki jih še opazimo v enem letu. Te podatke sicer zbiramo po 15. septembru, z zbiranjem podatkov o jesenčkih pa smo začeli v letu 2015.
Prav tako kot pri zbiranju podatkov o znanilcih pomladi, lahko tudi pri zbiranju podatkov o jesenčkih sodeluje vsak, kdor želi. Če po 15. septembru opazite metulja, lahko to sporočite na dpoms@googlegroups.com s pripisanim datumom in lokacijo opazovanja ter, če vam je uspelo metulja tudi fotografirati, priloženo fotografijo. Podatki se vsako leto zberejo v ločeni tabeli (link).
Transektni monitoring
Transektni monitoring dnevnih metuljev je spremljanje številčnosti populacij na izbranih transektih. Pridobljeni podatki in analize primerjav med leti so lahko pomembna osnova za varstvo metuljev v Sloveniji. S to aktivnostjo se pridružujemo številnim evropskim državam, od katerih mnoge ta način spremljanja izvajajo že desetletja. Kot člani organizacije Butterfly Conservation Europe (BCE), ki koordinira transektni monitoring na evropski ravni, tako pripomoremo tudi k boljši evropski strategiji varstva metuljev.
Takšen tip monitoringa dnevnih metuljev je standardizirana metoda. Na vnaprej izbranem transektu – poti popisovalec hodi s počasnim korakom (približno 3 km/h) in beleži vse osebke dnevnih metuljev v navideznem kvadratu s stranicami 5 x 5 x 5 m. Hitrost hoje se v primeru velikega števila metuljev v transektu lahko upočasni. Transekti so praviloma sestavljeni iz večih odsekov katerih meje so definirane z mejami habitatov.
Popisovalec opažene osebke beleži na popisni list ali pri popisu uporablja diktafon (priporočljivo) in podatke kasneje vpiše v popisni list ali v tabelo v računalnik. Popisuje se vsak odsek ločeno. Pri izpolnjevanju popisnih listov so nujni tudi podatki o časovnem poteku in vremenskih razmerah. Ta metoda je namenjena večletnemu in dolgoročnemu spremljanju stanja številčnosti metuljev.
V zadnjem času se uveljavlja tudi metoda 15 minutnega štetja dnevnih metuljev. Ta metoda je podobna transektnemu monitoringu, le da se izvaja v časovno omejenem intervalu na vnaprej določenem transektu ali se popisuje metulje z določene vnaprej določene fiksne točke ali pa na določeni površini. Metoda je primerna tako za popisovanje metuljev na domačev vrtu ali npr. ob vsakodnevnem sprehodu. Lahko jo uporabimo za enkratne popise ali pa spremljamo pojavljanje različnih vrst in njihovo številčnost v daljšem časovnem obdobju. Ta metoda je od klasičnega transektnega monitoringa enostavnejša, manj natančna in primerna za ljubitelje metuljev, ki se z vrstami šele spoznavajo. Pri beleženju podatkov si lahko pomagamo tudi s posebej razvito aplikacijo za mobilne telefone, ki je prevedena v slovenščino in ki nam olajša tudi vnos v evropsko bazo podatkov.
Več o obeh metodah spremljanja številčnosti dnevnih metuljev si lahko preberete na https://butterfly-monitoring.net/sl/bms-methods.
MetuLov dan
MetuLov dan je vsakoletni, sedaj že tradicionalni dogodek, ki ga organiziramo v našem društvu. Na MetuLov dan člani društva ter drugi ljubitelji metuljev spoznavamo določeno območje, ki je z vidika metuljev posebej zanimivo, ali pa je to območje še relativno slabo poznano. V skupinah po tri ali štiri raziskujemo območje in beležimo opažene vrste. Na koncu dogodka sledi druženje in razglasitev skupin, ki so bile pri opazovanju in lovljenju metuljev najuspešnejše.
Glavne značilnosti MetuLovega dneva:
– Glavni namen MetuLovega dneva je zbiranje podatkov o pojavljanju dnevnih metuljev na manj raziskanem območju Slovenije.
– Vsi podatki o zabeleženih metuljih so javno dostopni na bioportal.si
– Lokacija (območje) popisa je do dneva lova znana le organizatorju
– Terensko delo poteka v manjših skupinah, vse opažene vrste metuljev pa je potrebno fotodokumentirati
– Zmagovalec MetuLovega dneva je skupina, ki zabeleži največ različnih vrst metuljev na določenem območju
– razglasitvi sledijo družabne aktivnosti
Več o preteklih MetuLovih dnevih si lahko preberete in ogledate na sledečih povezavah:
- MetuLov dan (2017)
- MetuLov dan (2018)
- MetuLov dan (2019)
- MetuLov dan (2020)
- MetuLov dan (2021)