O metuljih

Metulji so majhni, a prepoznavni prebivalci travnikov. Ne živijo le na pisanih suhih travnikih na Krasu ali na prostranih prekmurskih ravnicah in tudi ne samo na osamljenih gorskih tratah. Metulje lahko srečamo tudi v mestu, na vrtu pred hišo ali v urejenem parku. In povsod kjer se metulji pojavljajo, predstavljajo pomemben del narave. So namreč pomembni pokazatelji stanja okolja v katerem živimo in za katerega moramo poskrbeti, da ga ohranimo tudi našim zanamcem. 

Metulji so barvita, pestra in zelo raznolika skupina žuželk in njihov pomen v naši bližini želimo predstaviti čim širši javnosti. Na razstavi je pestrost metuljev predstavljena s fotografijami metuljev in njihovih življenjskih prostorov. Poleg tega lahko podrobneje spoznate njihov življenjski krog, razlike med nočnimi in dnevnimi metulji, katere vrste

metuljev so pri nas najbolj ogrožene ter dejavnike, ki jim najbolj pretijo.

Sinji modrin – Polyommatus bellargus 

Sinji modrin spada med naše najlepše metulje, saj zaradi svoje velikosti in sinje modre obarvanosti zgornjih kril precej izstopa na travniku. Kjer se pojavlja, je navadno pogost in ni ga lepšega prizora kot travnik poln sinjih modrinov. Najdemo ga predvsem na Primorskem in na hribovitih delih Slovenije, kjer živi na suhih travnikih z apnenčasto podlago.

Modri grašičar – Cyaniris semiargus 

Modri grašičar je v Sloveniji splošno razširjen, njegov življenjski prostor pa je zelo raznolik. Najdemo ga lahko na vseh tipih travniških površin, gozdnih robov, poti in jas. Velikokrat lahko opazimo, da se modri grašičarji zberejo v večjem številu na vlažnih peščenih tleh, kjer sesajo minerale. 

Barjanski okarček – Coenonympha oedippus  

Ta majhen neopazen in vedno redkejši metulj, je bil včasih ponos Ljubljanskega barja in je bil razširjen tudi v sosednjih dolinah in močvirjih. Žal sedaj vztraja samo še na nekaj zaplatah travnikov in še tam mu grozi izumrtje zaradi intenzivnega kmetijstva in pozidave travniških površin. Nekoliko bolj pogost je v primorskem delu Slovenije, kjer kljub imenu živi na suhih travnikih. 

Zeleni robidar – Callophrys rubi 

Majhen vendar pogost metulj, ki pa ga zaradi dobre varovalne barve težko opazimo. Pogosto se spreletava ob gozdnem robu in grmičevju. Največ jih lahko opazimo v spomladanskem času. Zeleni robidar kljub zeleni barvi sodi v družino modrinov. Gosenice niso izbirčne in se prehranjujejo z različnimi vrstami trav in grmovnic.

Citronček – Gonepteryx rhamni 

Pogost in lahko prepoznaven metulj, predvsem zaradi velikosti in nezamenljive rumene barve samčkov. Samičke so bledih barv in jih hitro zamenjamo z ostalimi belini. Velikokrat lahko posamezne citrončke opazimo v toplih dnevih zimskih mesecev, ko jih na plano zvabijo prvi sončni žarki, saj prezimujejo kot odrasli metulji in ne v stadiju bube ali gosenice, tako kot večina drugih metuljev.

Homuljičin krivček – Scolitantides orion 

Homuljičin krivček je majhen vendar lahko prepoznaven modrin, ki ga krasijo izrazite črne pike in pas oranžnih lunic na spodnji strani kril. Opazujemo ga lahko predvsem na Primorskem, kjer se lahko pojavlja množično. Življenjski prostor te vrste so predvsem skalovja, melišča, skalnata travišča, lahko pa tudi opuščeni kamnolomi.

Glogova belinka – Aporia crataegi 

Ta velik in eleganten metulj je pogost na Notranjskem in Primorskem, v preostalem delu Slovenije pa je izredno redek. V preteklosti so ga po krivem označili za škodljivca, saj se gosenice glogove belinke tudi hranijo z listi sadnega drevja, vendar nikoli ne povzročajo resne škode.  

Gospica – Argynnis paphia

Gospica je mogočen, velik in hiter metulj gozdnih jas in gozdnih robov. Ob sprehodu po naših hribih ga je težko spregledati, saj pogosto posedajo skupaj na velikih belih cvetovih kobulnic. Samička je, kot je to običajno pri metuljih, večja in bolj temno zelena od živo oranžnega samčka.  

Beli c – Polygonia c-album

Nazobčan rob kril in varovalna barva spodnje strani kril tej vrsti dobro služita, ko se skriva v krošnjah dreves ali na tleh med suhim listjem. Pogosti so na gozdnih poteh in ob rekah ter potokih, opazimo pa ga lahko tudi ob gozdnem robu. Metulji, ki se pojavljajo poleti, so veliko bolj svetlih in kontrastnih barv, da se lažje skrivajo na deblih dreves, kjer se hladijo med poletno pripeko. 

Lastovičar – Papilio machaon 

Kralj travnikov bi lahko rekli temu mogočnemu in velikemu metulju. Lastovičar sodi med največje metulje, ki jih lahko opazimo v Sloveniji, prepoznaven pa je predvsem po repkih na spodnjih krilih. Če se mu mudi, ga boste le s težavo fotografirali, če pa je lačen se ne pusti veliko motiti, ko na cvetu srka medečino. Pisane gosenice velikokrat najdemo, ko se na vrtu hranijo s korenjem, peteršiljem, komarčkom in podobnimi vrtninami.   

Modri trepetlikar – Limenitis reducta

Tega metulja največkrat opazimo med stražarjenjem na veji. Če ga zmotimo, pogosto naredi en krog in spet zasede isto mesto na veji. Če pa ga zmoti drug metulj, se divje zapodi vanj in v trenutku sta v krošnjah dreves. Poznan je tudi po lepem elegantnem letu, ki je podoben jadranju. 

Katančev selec – Pontia edusa   

Kot pove že njegovo ime je katančev selec neutruden selivec, ki ga lahko srečamo v vseh letnih časih. Je zelo dober in hiter letalec. Najpogosteje ga vidimo na bogato cvetočih travniških površinah. Tam postane, da si opomore in nabere moči za nadaljevanje selilne poti. 

HRANA PTICAM, NETOPIRJEM IN DRUGIM ŽUŽELKAM
Metulji so pomemben člen v prehranjevalnem spletu. Na vseh razvojnih stopnjah so lahko hrana pticam, netopirjem, pajkom in drugim žuželkam. Metulji imajo pomembno vlogo pri razmnoževanju nekaterih drugih žuželk. Številne vrste zajedavskih muh in os odlagajo svoja jajčeca v gosenice ali na gosenice, bube in tudi jajčeca metuljev.

OPRAŠEVALCI RASTLIN
Metulji so tudi pomembni opraševalci, tako kot čmrlji in čebele. Cvetove nekaterih rastlin z globokimi cvetnimi čašami lahko oprašijo le metulji z dolgim sesalom (rilčkom).

POKAZATELJI STANJA OKOLJA
Zaradi dobre raziskanosti in poznavanja dnevne metulje lahko uporabljamo kot bioindikatorje ohranjenosti okolja. Upad števila metuljev nas mora skrbeti, saj opozarja na izgubo naravnega prostora in ravnotežja v njem.

BARJANSKI OKARČEK (Coenonympha oedippus)
Barjanski okarček je ena od petnajstih najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi. V Sloveniji je barjanski okarček prisoten na Primorskem in v osrednji Sloveniji, kjer so njegov habitat močvirni travniki. Tu se vrsta verjetno pojavlja le še na vzhodnem delu Ljubljanskega barja. Glavni dejavniki ogrožanja so izsuševanje travnikov, košnja ob neprimernem času in urbanizacija.

RDEČI APOLON (Parnassius apollo)
Rdeči apolon je v Sloveniji opredeljen kot ranljiva vrsta in spada med naše prve zaščitene živali. Kljub temu pa je iz večjega dela nekdanje razširjenosti povsem izginil. Rdečega apolona najbolj ogroža zaraščanje zaradi opuščanja paše z drobnico na strmih pobočjih.

TEMNI IN STRAŠNIČIN MRAVLJIŠČAR (Phengaris nausithous in P. teleius)
Temni in strašničin mravljiščar za razvoj potrebujeta hranilno rastlino zdravilno strašnico (Sanguisorba officinalis) in gostiteljske mravlje iz rodu Myrmica. Zdravilna strašnica uspeva na vlažnih ekstenzivno gojenih travnikih, ki zaradi pospeševanja intenzivnega kmetijstva hitro izginjajo. Mravlje prinesejo mlade gosenice v mravljišča, kjer se čez zimo hranijo z zarodom mravelj, zabubijo in izletijo kot metulj.

JAMAMAJ (Antheraea yamamai)
Jamamaj je največji metulj, kar jih lahko vidimo v Sloveniji. Ta nočni metulj izvira iz Japonske, v Evropo pa je prišel leta 1886, in sicer prav v Slovenijo. Na Dolenjskem, v vasi Veliki Slatnik pod Gorjanci, je namreč Jan Mach želel gojiti jamamaje, da bi pridobival

svilo. Ker se je gojenja lotil kar v naravi, so se ti metulji počasi razširili tako rekoč po vsej Evropi. Te velike metulje lahko v Sloveniji opazujemo v avgustu.

PELARGONIJEV BAKRENČEK (Cacyreus marshalli)
Pelargonijev bakrenček je modrin, ki se je v Evropi prvič pojavil leta 1987 na španskih Balearskih otokih, kamor so ga najverjetneje s sadikami pelargonij prinesli iz Južne Afrike. V Sloveniji je bil prvič opažen leta 2008 na Komenskem Krasu, od takrat pa se je

vrsta razširila na večji del Primorske, območje Pivke, zgornje Soške doline in prišla tudi do Škofje Loke. Odrasle metulje lahko opazujemo v toplejših mesecih leta, največ pa jih je mogoče videti septembra.

PALMOV VRTAČ (Paysandisia archon)
Palmov vrtač je nočni metulj, ki izvira iz Južne Amerike. V Evropo je bila ta vrsta prinesena s sadikami velikih palm. Prvič je bila opažena v Španiji v okolici Barcelone, nato se je razširila po Sredozemlju. V Sloveniji smo palmovega vrtača prvič opazili leta

2008 v Izoli. Napada lahko vse vrste palm, ki uspevajo pri nas na Primorskem, najraje pa ima visoko žumaro (Trachycarpus fortunei).

INTENZIVNO KMETIJSTVO

• uporaba herbicidov in pesticidov
• gnojenje travnikov
• prezgodnja košnja in baliranje trave v plastične bale
• izsekavanje mejic
• preoravanje travnikov v njive

OPUŠČANJE KMETOVANJA

• zaraščanje travniških površin
• opuščanje košnje in sonaravne (ekstenzivne) paše živali

DRUGI RAZLOGI

• izsuševanje mokrišč
• drobljenje življenjskega prostora metuljev
• preširoka košnja cestnih robov
• pozidava
• svetlobno onesnaževanje
• globalno segrevanje
• razraščanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin

METULJ

Metulji so žuželke s popolno preobrazbo, kar pomeni, da osebek med razvojem večkrat popolnoma spremeni obliko. Njihov razvoj poteka v štirih stadijih in sicer od jajčeca, preko ličinke (ki jo pri metuljih imenujemo gosenica), bube do odraslega osebka. Metulji (odrasli osebki) so tudi najbolj opazen stadij.

JAJČECE

Samice jajčeca v skupkih ali posamezno odložijo na določene vrste rastlin. Te rastline imenujemo hranilne rastline gosenic in so prva hrana mladih gosenic, potem ko te pojejo svojo jajčno lupino. Stadij jajčeca je lahko zelo kratkotrajen, kar pomeni, da se iz njega gosenica razvije že po nekaj dneh, lahko pa jajčece tudi celo zimo čaka na pomlad.

GOSENICA

Iz jajčeca se razvije gosenica, ki je na začetku zelo majhna. Glavno opravilo gosenice je, da se hrani in raste. Pri tem se večkrat levi, dokler ne zraste do končne velikosti. Gosenice določenih vrst se hranijo samo z eno hranilno rastlino, druge pa niso tako izbirčne in se hranijo z večimi.

BUBA

Ko je gosenica dovolj velika, pride čas za preobrazbo. Gosenica neha jesti in aktivno išče primerno mesto, kjer se bo lahko zabubila. Zabubi se lahko v zemlji, na rastlinah ali pa kar na tleh, odvisno od vrste. Buba je na videz mirujoč stadij v razvoju metulja, v katerem pa se dogaja neverjetna preobrazba.

• Suh travnik
• Vlažen travnik
• Gojen travnik
• Naš vrt
• Gozd
• Gorski travnik
• Grmičevje
• Kraški travniki
• Skalovje
• Gozdni rob

LEŠNIKAR (Maniola jurtina)
Lešnikar je najpogostejša vrsta dnevnega metulja v Sloveniji. Opazujemo ga lahko praktično v vseh habitatih, najštevilčnejši pa so na suhih travnikih. Vrsta je lahko prepoznavna po značilni rjavo-oranžni obarvanosti po kateri je tudi dobil ime. Odrasle osebke lahko opazujemo od maja do septembra. Jajčeca odlagajo na različne vrste trav, ki so tudi hranilne rastline gosenic.

KRANJSKI OVNIČ (Zygaena carniolica)
Kranjski ovnič je najlažje prepoznavna vrsta ovničev, saj ima rdeče lise na krilih obrobljene z belim robom. Ovniči sodijo med nočne metulje, vendar so dnevno aktivni. Kranjskega ovniča je prvi strokovno opisal Janez Anton Scopoli v svojem delu Entomologia Carniolica po primerkih, ujetih na Kranjskem.

TRAVNIŠKI POSTAVNEŽ (Euphydryas aurinia)
Travniški postavnež ima v Sloveniji status ranljive vrste, vendar ga lahko ponekod na suhih travnikih na Notranjskem in Primorskem opazujemo v velikem številu. Bolj ogrožene so populacije, ki živijo na vlažnih travnikih. Na suhih travnikih je najpogostejša hranilna rastlina gosenic navadni grintavec (Scabiosa columbaria), na vlažnih pa travniška izjevka (Succisa pratensis).

MOČVIRSKI LIVADAR (Brenthis ino)
Močvirski livadar poseljuje različne ekstenzivne habitate, pogostejši pa je na vlažnih in močvirnih travnikih. V Sloveniji širi svoje območje razširjenosti, redkejši pa je na zahodu države. Odrasle osebke lahko opazujemo od konca maja do začetka avgusta.

MOČVIRSKI KOSMIČAR (Carcharodus floccifera)
Močvirski kosmičar je eden večjih predstavnikov debeloglavčkov pri nas. Zaradi hitrega leta in neizrazitih sivih barv ga pogosto težko opazimo. Poseljuje vlažne travnike, vendar jih redko vidimo v večjem številu. Samci so izrazito teritorialni. V Sloveniji ima vrsta dve generaciji in sicer lahko odrasle osebke opazujemo od sredine maja do konca junija ter od sredine julija do začetka septembra.

MOČVIRSKI CEKINČEK (Lycaena dispar)
Močvirski cekinček je lahko prepoznaven po izrazito oranžni obarvanosti kril. Poseljuje vlažne in močvirne travnike, kjer se gosenice hranijo z različnimi vrstami kislic (Rumex spp.). Pogosto lahko moč- virske cekinčke opazimo med spreletavanjem ob jarkih in manjših vodotokih. Močvirski cekinček je uvrščen v rdeči seznam kot ranljiva vrsta.

MALI TRATAR (Boloria dia)
Mali tratar je v Sloveniji splošno razširjen in ga najdemo povsod razen v Alpah. Odrasli osebki so hitri letalci in jih zaradi majhnosti in neizrazitih barv včasih težko opazimo, saj letijo nizko pri tleh. V Sloveniji se mali tratar pojavlja v dveh do treh slabo ločenih generacijah, od aprila do oktobra. Gosenice se hranijo z različnimi vrstami vijolic (Viola spp.).

MREŽEVČEK (Chiasmia clathrata)
Mreževček je pogost nočni metulj, ki je aktiven v dnevnem času in ga lahko srečamo ob praktično vsakem sprehodu po travniku od maja do septembra. Ime je dobil po značilnem mrežastem vzorcu na krilih. Kljub temu, da je pogost, pa ga zaradi majhnosti mnogokrat lahko spregledamo. Uvrščamo ga v družino pedicev.

NAVADNI SENOŽETNIK (Colias croceus)
Navadni senožetnik je v Sloveniji splošno razširjen , vendar se nikjer ne pojavlja množično. Vrsta je tipični selivec, vendar se nikdar ne seli množično, ampak se vsako pomlad pomika proti severu in iz generacije v generacijo kolonizira nova območja proti severu. V Sloveniji lahko prve osebke opazimo že konec marca. V jeseni pa je njihovo pojavljanje odvisno predvsem od vremenskih razmer.

REPIN BELIN (Pieris rapae)
Repin belin je najpogostejši belin, ki ga lahko opazimo na vrtovih. Samice pozno poleti odložijo jajčeca v skupkih na spodnjo stran listov hranilnih rastlin gosenic, ki so predvsem križnice (repa, zelje, oljna repica in podobne vrtne rastline). Gosenice se jeseni zabubijo in zimo preživijo kot bube, marca pa se že izležejo prvi metulji.

VELERILEC (Macroglossum stellatarum)
Marsikdo ob pogledu na velerilca, ki lebdi ob balkonskem cvetju, najprej pomisli na kolibrija. Vendar to ni ptica, ampak nočni metulj, ki ga lahko prepoznamo po hitrem letu in dolgem sesalu. Zaradi hitrega zamahovanja s krili izgleda kot bi lebdel. Aktiven je večinoma podnevi, lahko pa ga opazujemo tudi v mraku in celo v dežju.

LASTOVIČAR (Papilio machaon)
Lastovičar sodi med največje in najbolj opazne dnevne metulje v Sloveniji. Opazujemo jih lahko od aprila do oktobra. Gosenice se rade hranijo na korenju ali peteršilju, zato so lastovičarji tudi pogosti obiskovalci vrtov, kjer se kot odrasli hranijo z nektarjem aster, cinij, sivke in osatov. Gosenice lastovičarja so lahko prepoznavne, saj so precej velike ter pretežno zelene barve s črnimi in oranžnimi črtami.

GOZDNI PEGAVČEK (Pararge aegeria)
Gozdni pegavček je pogosta gozdna vrsta dnevnega metulja in je splošno razširjen v Sloveniji. Samci so teritorialni, zato se vrsta nikoli ne pojavlja množično. Najpogostejši so v svetlih listnatih gozdovih in ob gozdnih poteh. V Sloveniji imajo dve do tri generacije in jih lahko opazujemo od sredine marca do sredine oktobra.

ČRTASTI MEDVEDEK (Euplagia quadripunctaria)

Črtasti medvedek je nočni metulj, ki je lahko prepoznaven po črno belem vzorcu na sprednjih krilih in rdečih zadnjih krilih. Aktivni so tako podnevi kot ponoči. Pogosto jih lahko opazimo v presvetljenih gozdovih in ob gozdnih poteh, kjer uspeva hranila rastlina konjska griva (Eupatorium canabinum). Opazujemo jih lahko od julija do začetka septembra.

BELI T (Aglia tau)
Beli T je velik nočni metulj, ki ga lahko opazujemo v spomladanskem času po večjem delu Slovenije, ko hitro preletava gozdove in gozdne robove. Samci so večinoma aktivni podnevi, samice pa ponoči. Ime je dobil po beli lisi v obliki črke T, ki se nahaja v črnem očesu na vsakem krilu.

GORSKI OKARČEK (Coenonympha gardetta)
Gorski okarček je v Sloveniji razširjen v Julijskih Aplah in zahodnem delu Karavank. Vzhodna meja njegove razširjenosti pri nas je gora Stol. Pojavlja se predvsem nad gozdno mejo na vseh tipih gorskih travnikov. Gosenice se prehranjujejo z različnimi vrstami trav. Odrasle osebke lahko opazujemo od sredine junija do sredine avgusta, odvisno od vremenskih razmer. 

GORSKA SOVKA (Syngrapha hochenwarthi)
Ta visokogorska vrsta je lahko lokalno precej pogosta. Najdemo jo od 1.700 do 2.700 m nad morjem. Poseljuje predvsem sklalna pobočja in pašnike, kjer se hrani na cvetočih rastlinah tudi podnevi. Razvojni krog te vrste poteka dve leti, zato se lahko v enem letu pojavlja bolj množično kot v drugem. Gosenice te sovke niso izbirčne in se hranijo na različnih rastlinah.

LAPONSKI RJAVČEK (Erebia pandrose)
Laponski rjavček je vrsta, ki v Evropi poseljuje predvsem arktične tundre na severu celine. V Sloveniji pa poseljuje Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe, ter nekoliko redkeje tudi Karavanke. Najdemo ga na nadmorskih višinah od 1.100 do 2.400 m na vlažnih in zavetrnih traviščih. Odrasli laponski rjavčki so med prvimi metulji, ki se pojavijo v visokogorju in sicer že konec maja.

SLIVOV REPKAR (Satyrium pruni)
Slivov repkar je manjši modrin z značilnim kratkim repkom in oranžno liso na robu zadnjega krila. Odrasli osebki, ki se v Sloveniji pojavljajo od začetka maja do sredine junija, se pogosto zadržujejo v grmičevjih in mejicah s črnim trnom, ki je hranilna rastlina gosenic. Večino časa preživijo v vrhovih 3 do 4 metre visokih grmov in so zaradi tega pogosto prezrti in jih redko opazimo.

MALI NOČNI PAVLINČEK (Saturnia pavoniella)
Mali nočni pavlinček je eden večjih metuljev, ki jih lahko vidimo pri nas. Uvrščamo ga med nočne pavlinčke, vendar so samci aktivni tudi podnevi. Velika očesca na krilih jim služijo kot varovalo pred plenilci. Vrsta je pogostejša v toplejših delih Slovenije, kjer lahko odrasle osebke opazujemo od marca do junija.

GRMIŠČNI OKARČEK (Coenonympha arcania)
Grmiščni okarček je značilen prebivalec grmičevij, gozdnih robov in zaraščajočih travnikov. Razširjen je po vsej Sloveniji z izjemo visokogorja. Pri nas se večinoma pojavlja v eni generaciji od začetka maja do konca julija. Vrsta pa je lahko prepoznavna po veliki beli lisi ob očescih na spodnji strani zadnjih kril. Nad gozdno mejo moramo biti pozorni, da vrste ne zamenjamo z gorskim okarčkom.

PRIMORSKI MODRIN (Polyommatus escheri)
Primorski modrin je v Sloveniji zelo lokalno razširjen na flišnem obalnem delu Primorske in na manjšem območju vzhodno od Ilirske Bistrice. Njegova razširjenost je vezana na hranilno rastlino gosenic, ilirski grahovec (Astragalus monspessulanus ssp. illirycus). Poseljuje predvsem odprte peščene površine. V Sloveniji je vrsta uvrščena na seznam ogroženih kot ranljiva vrsta.

KRAŠKI PAVLINČEK (Saturnia caecigena)
Kraškega pavlinčka, z razponom kril od 62 do 88 mm, lahko v Sloveniji opazujemo samo na Primorskem, predvsem v presvetljenih gozdovih, kjer so prisotni hrasti, topoli, jeseni, hruške in slive, s katerimi se prehranjujejo gosenice. Če ga bomo želeli opaziti, bomo v oktobru morali počakati do polnoči, saj šele takrat postanejo aktivni. Kot metulji pa živijo zgolj nekaj dni.

KRAŠKI ARGUS (Lysandra coridon)
Kraški argus je značilen predstavnik kraških travnikov, kjer ga lahko prepoznamo po njegovi kovinsko svetlo modri obarvanosti zgornje strani kril. Samice imajo zgornjo stran kril rjave barve. Pogost je na kraških travnikih Primorske in zahodnega dela Notranjske, v ostalem delu Slovenije pa je njegova razširjenost bolj razdrobljena in lokalna. Odrasle osebke lahko opazujemo od konca maja do konca septembra.

HOMULJIČIN KRIVČEK (Scolitantides orion)
Homuljičin krivček živi predvsem na meliščih, ob skalovjih in na strmih skalnih traviščih. Zaradi velike oranžne lise na spodnji strani zadnjih kril ga lahko ločimo od ostalih modrinov. Pogost je na Primorskem, drugod po Sloveniji pa se pojavlja lokalno. Gosenice se hranijo s homuljicami (Sedum spp.). Opazujemo ga lahko od marca do konca avgusta.

TRIGLAVSKI PEDIC (Sciadia slovenica)
Tega nočnega metulja bomo lahko opazovali samo v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah v juliju in avgustu na visokih nadmorskih višinah (nad 2.000 m). Razširjenost triglavskega pedica je omejena samo na Slovenijo, Avstrijo in Italijo, o sami vrsti pa je zelo malo znanega, saj je bil prvič opisan za znanost šele leta 2008.

PLANINSKI SKALNIK (Lasiommata petropolitana)
Planinski skalnik je v Sloveniji razširjen predvsem v Alpah med 1.000 in 1.700 m nadmorske višine. Poleg skalovja so mu ljuba tudi senčna mesta ob gozdovih in deloma z ruševjem zarasla skalnata alpska travišča. Ta vrsta je med prvimi, ki se začno pojavljati v gorah, takoj ko skopni sneg. Tako jih lahko v ugodnih vremenskih razmerah opazujemo že od začetka maja. Letajo do konca julija.

NAVADNA IVANJSKA PTIČICA (Amata phegea)
Navadna ivanjska ptičica je v poletju, od junija do avgusta, pogost spremljevalec na sprehodih po gozdnih poteh in cestah ter ob gozdnih robovih. Zaradi značilno oblikovanih in obarvanih kril je lahko prepoznavna vrsta, ki je splošno razširjena v Sloveniji. Za vrsto je, poleg belih lis na temnih krilih in rumenem obročku na zadku, značilen počasen let.

BELI C (Polygonia c-album)
Beli C je slovensko ime dobil po drobni lisi v obliki črke C na spodnji strani zadnjih kril. Vrsto pa lahko prepoznamo, tudi če ne vidimo spodnje strani kril, saj ima značilno nazobčane robove kril. V Sloveniji je pogosta in splošno razširjena vrsta. Nikjer se ne pojavlja množično, saj so samci teritorialni. Pogosto ga lahko vidimo ob gozdnih poteh.

SCOPOLIJEV ZLATOOK (Lopinga achine)
Scopolijev zlatook je srednje velik metulj iz družine okarjev, ki ga krasijo velika z zlatim robom obrobljena očesca na spodnji strani kril. Opazujemo ga lahko od konca maja do začetka avgusta ob gozdnih robovih in na gozdnih jasah ter poteh. Odrasli osebki pogosto posedajo po grmovju.

• dejavnosti, kjer bi se lahko vključili ostali, aktivnosti, 15 minutes count…
• Kako lahko tudi ti pomagaš metuljem?

SEZNAM METULJEV SLOVENIJE

Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije // Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije, Atlas of butterflies (Lepidoptera: Rhopalocera) of Slovenia. Atlas faunae et florae Sloveniae 3. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 456 str.

Metulji Notranjske in Primorske // Polak, S., 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Postojna: Notranjski muzej Postojna, Cerknica: Notranjski regijski park, 180 str.

Nočni metulji Slovenije // Černila, M., 2019. Nočni metulji Slovenije. Tehniška Založba Slovenije d.d., Ljubljana, 80 str.

Metulji Slovenije: priročnik za prepoznavanje in opazovanje naših metuljev // Kurillo, J., 1992. Metulji Slovenije: priročnik za prepoznavanje in opazovanje naših metuljev. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 220 str.

Natura 2000 v Sloveniji, metulji (Lepidoptera) // Čelik, T., R. Verovnik, S. Gomboc & M. Lasan, 2005. Natura 2000 v Sloveniji – Metulji Lepidoptera. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. 288 str.

Collins Butterfly Guide The Most Complete Field Guide to the Butterflies of Britain and Europe // Tolman, T. & R. Lewington, 2009. Collins Butterfly Guide The Most Complete Field Guide to the Butterflies of Britain and Europe . HarperCollins, 384 str.

Butterflies of Europe: Identifying Butterflies is Easy // Lafranchis, T., 2004. Butterflies of Europe: Identifying Butterflies is Easy. ‎ Diatheo, 350 str.

Butterflies of Europe and Neighbouring Regions // Leraut, P., 2016. Butterflies of Europe and Neighbouring Regions. NAP, 1116 str.